Čakaj, kaj? Za Avstralijo rabimo vizo?! Pa za Novo Zelandijo tudi? Ja… res je, za Avstralijo in Novo Zelandijo Slovenci potrebujemo vizo. Ampak nič skrbet, jo je čisto preprosto dobiti.
Avstralski “štemplji”, sploh na levega – DEPARTED sva posebno ponosna, ker ga načeloma ne dajejo več,
nama pa so ga na lepe oči in Katarinino moledovanje vseeno pritisnili v potni list
Viza za Avstralijo
Kot člani EU lahko vizo dobimo preko spletnega sistema eVisitors brezplačno in zelo hitro. Ta viza velja eno leto za bivanje v Avstraliji do 3 mesecev. Torej, kako jo dobiti? Odklikaš na tole spletno stran, izbereš tip vize: eVisitor (subclass 651) in pritisneš “Apply“. Sledi registracija v njihov sistem, oddaš svoje podatke in ponavadi v roku ene ure dobiš vizo na mail. To je to, stvar končana! Sprintaš si to pismo, vzameš svoj potni list in gremo v Avstralijo!
Avstralska viza zgleda takole nekako
Viza za Novo Zelandijo
Viza za Novo Zelandijo ni potrebna, je pa potrebna predhodna registracija v njihov sistem NZeTA. Registirati se je treba vsaj 3 dni pred prihodom na Novo Zelandijo, odobrijo pa ti jo navadno v nekaj minutah. NZeTA, urejena na spletu stane 12 NZD (6,5€), le pa si NZeTA urediš preko aplikacije, pa stane le 9 NZD (5€). Poleg tega pa je ob registraciji za NZeTa potrebno plačati še IVL, to je International Visitor Conservation and Tourism Levy, torej taksa za ohranitev okolja, ki stane še dodatnih 35 NZD (19€). Za začetek poglej spletno stran NZeTA, od koder je potem zelo lahko nadaljevati registracijo in plačilo takse.
Visitor visa za Novo Zelandijo
Karantena
Kaj pa je karantena? Ker sta obe državi otoka z zelo posebno floro in favno, se bojijo, da bi turisti prinesli kakšne tuje mikroorganizme ali rastline, ki bi potem lahko hudo prizadele občutljivo naravo. Tako v državi ni dovoljen uvoz praktično nobene hrane, sploh pa ne sveže! Jajca, jogurti, med, sadje, ribe, meso, leseni izdelki (recimo slovenska suha roba), semena, oreščki … ne bo šlo skozi!
Karantena za Novo Zelandijo
Nama so na Novi Zelandiji dovolili čez karanteno nesti ajdovo kašo, ker je bila vakumsko zapakirana, pa riž, in tuno v konzervi. Pa še to so jo pregledali okoli in okoli … Tudi najine gojzerje, pohodniške palice in šotor so želeli videti, če ni kje ostalo kaj zemlje. Šotor so nama potem vzeli, ga obrnili okoli in z nečim presprejali, da so bili gotovi, da se nič živega ne skriva v njem 🙂
Jože in Aleš, najina sopotnika zlagata sveže razkužen šotor, Auckland airport
Karantena za Avstralijo
Karantena v Avstraliji je enaka, veljajo enake prepovedi vnosa živalskih in rastlinskih izdelkov, le da sva imela izkušnjo, da so Avstralci manj strogi … vsaj do nas, Evropejcev. Seveda so naju izprašali, kaj vse nosiva s seboj, ampak, ko sva jim povedala, da sva npr. čevlje sčistila in da imava le konzervirano tuno, so nama verjeli na besedo in naju spustili dalje. Do Kitajcev se obnašajo malo drugače. So veliko bolj sumničavi in preverijo vso njihovo prtljago, ker so menda znani po tem, da se delajo, da nič ne razumejo in tako poskušajo pretihotapiti raznorazno hrano v državo. A tudi, če ti uspe kaj “prešvercat” čez karanteno, te na drugi strani pogosto počakajo psi, ki zvohajo še tako majhne količine hrane. Potem pa sledijo dolgi pogovori s policijo in visoka denarna kazen.
Prehod meje je stresen, kot vedno, ampak so uslužbenci zelo prijazni, vse razložijo, se malo pohecajo, če ti zaplenijo kaj hrane, se veselijo kasnejše malice 🙂 Na koncu pa rečejo “Kia ora! Welcome to New Zealand” oz. “No worries, mate, have fun!” in dogodivščina se lahko začne.
Skupinska fotografija na vrhu Mt. Bishopa
