Videti kivija v naravi … neprecenljivo

Kivi je endemični ptič Nove Zelandije. Je v velikosti kokoši, ima rjavo puhasto perje, nima kril (in posledično ne leti), ima kakšnih 20 cm dolg kljun, s katerim dela luknje v zemljo in ven vleče črve za hrano.

Živi samo na Novi Zelandiji, pa še to ne povsod, pač pa samo na določenih območjih, večinoma na otočkih. Poleg tega pa je še nočna žival, tako, da ga je res težko najti. Srečali smo veliko Novozelandcev, ki kivija v divjini še nikoli niso videli. Nekateri celo dvomijo o njegovem obstoju, saj ga razen v kakšnih živalskih zavetiščih praktično ni na spregled.

Midva lahko potrdiva, da kiviji res obstajajo, saj sva enega videla v živo. Kje? Kako? Takoj povem …

To je ta slavni ptič kivi (http://www.liveanimalslist.com/birds/images/kiwis-birds-search-food.jpg)

Nekje na severu Severnega otoka Nove Zelandije je čisto majhen otoček, Aroha island. Cel otok je praktično naravni park, saj na njem prebivajo kar 4 kiviji! (in to je veliko!) Na otoku je kamp in prebivalci le-tega lahko mirno hodijo po gozdičku na otoku in iščejo kivije.

Aroha Island, čisto majhen otoček, na katerem živjo 4 kiviji

Ko se je stemnilo, smo vzeli svoje rdeče svetilke in šli na obhod po otoku, ki traja 20 minut (ja, otok je res majhen!) Zakaj rdečo luč in ne navadne svetilke? Kiviji so nočni ptiči in se bele svetlobe bojijo, rdeče svetlobe pa ne vidijo in jih sploh ne moti.

Katarina je pripravljena na iskanje kivijev 🙂

Med prvim krogom po otoku smo kivije samo slišali. Oglašali so se iz vseh strani, po gozdu je vse škripalo pod njihovimi nogami, vejice so se lomile … moram reči, da za tako majhnega ptiča presneto glasno lomastijo! Mi smo svetili v vse smeri, stali pri miru, si komaj upali dihati … vse smo poskusili, a pokazal se nam ni noben. Bila sem že pošteno jezna.  

“Presneti ptiči, kaj se oglašajo, pokažejo naj se mi, da grem lahko potem spat. Nismo se menda za brez veze vozili sem!”

Aleš in Jože sta obupala in šla spat, midva z Rokom pa sva sklenila naresti še en krog okoli otoka v upanju, da se nama le pokaže kakšen kivi. In res! Še nisva naredila 100m, ko mi Rok reče: “Stoj pri miru, mislim, da ga slišim čisto blizu” Meni se ni zdelo verjetno, da bi bil kivi tako blizu šotorov, a sem ubogljivo obstala, dokler mi Rok ni dal signala pa posvetim v podrastje ob potki. Oba naenkrat sva obsvetila KIVIJA! Čisto pravega kivija! Noro! Pa kako smešna žival je to! Kot da bi bil iz ravnotežja. Nekaj mu manjka … roke? oz. krila 🙂 Res je bil smešen, pa kar tam je bil, kopal po zemlji, se glasno prestopal. Kar nisem mogla dojeti, da dejansko gledam to izredno redko žival. Kakšen privilegij je bil to! Nisva si ga upala fotografirati, ker bi ga lahko zvok fotoaparata prestrašil. Gledala sva ga kakšnih 5 minut, potem pa je kivi odkorakal globlje v podrast, midva pa hitro na Skype klicat domov in takoj sporočit, kaj sva videla! Saj, ko je na Novi Zelandiji ura ena zjutraj, je v Sloveniji ena popoldan.

Kivi ponoči, povzeto po http://activeadventures.com

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!