Ideja o tem, da bi na eni steni v stanovanju imela zemljevid sveta, obstaja že dolgo. Pravzaprav sva imela to idejo še preden sva vedela, kje bova živela. Ko sva se vselila v trenutno stanovanje, je Rok takoj rekel: »Tamle za kavčem bo pa zemljevid sveta«. Najprej sva razmišljala, da bi ga dala nekam naprintat, ampak, ko sva videla cene takih velikih printov, sva se premislila.
Potem je spet Rok prišel z idejo: dajva zemljevid narisat! Sposodila si bova projektor, projicirala zemljevid na steno in ga tam samo obrisala. »Ok, super ideja!« sem rekla. »To bo idealno početje za eno deževno zimsko soboto.« No ja … ko sva se dejansko lotila tega projekta je bila že pomlad, povrh vsega pa še sončna sobota, ko je šla večina ljudi v Planico gledat skoke. Midva pa doma … iz dnevne sobe sva umaknila vse nepotrebno pohištvo: kavč je šel na sredino sobe, preproge, mizice, stoli … vse je šlo ven … da bo dovolj prostora za projiciranje zemljevida. Mačka Liza je bila nad najinim »preurejanjem« zelo očitno nezadovoljna. V znak protesta se je skrila pod odejo na postelji in tam prespala cel dan.
Poslikava stene dnevne sobe z zemljevidom sveta
Kako spraviti zemljevid sveta čez celo steno?
Rok je že prej pripravil vektorsko sliko zemljevida sveta, sedaj pa sva mogla določiti le velikost zemljevida na steni. Igrala sva se s pozicijami projektorja in na koncu ugotovila, da bo treba sliko razrezati na 4 dele in jo projicirati po kosih.
Z risanjem je začel Rok – seveda, arhitekt mora imeti bolj mirno roko in pa boljši smisel za risanje. Najprej je narisal Slovenijo. Kako majhna je naša državica na veliki beli steni! Potem pa je počasi risal ostale države. Na določenih mestih se črte na projekciji niso dobro videle, zato sva si pomagala še z GoogleMaps na tabličnem računalniku.
Rok je začel z risanjem
Počasi je nastala Evropa. Jaz sem nadaljevala z risanjem Afrike: »Itak ne poznava tako dobro teh držav, če malo “kiksnem” kakšno mejo, mi ne bo nihče zameril« In sem začela vleči črte. Prvih par držav sem narisala preveč okroglih, potem pa sem ugotovila sistem in je šlo lažje.
Jaz sem dobila lažji del: risanje Afrike, ki ima bolj ravne meje
In tako sva risala in risala … vmes sva se menjavala, saj naju je roka hitro začela boleti. Kmalu sva imela že celo Evropo, Azijo in Afriko. Potem sva zamenjala sliko, prestavila projektor in nadaljevala z Avstralijo in okoliškimi državami. Potem sva se preselila v Severno Ameriko in na koncu sva narisala še Južno. Za konec je ostala še Antarktika. Ko sva končala je bil alkoholni flomaster čisto obrabljen, lahko rečem, da sva konico kar dobro zbrusila na steni.
Najtežje je bilo risati Norveško, pa sever Kanade, Japonsko, Indonezijo … ogromno otočkov in razčlenjene obale. Najlažje pa je bilo vleči ravne črte po mejah afriških držav. Mislim, da je logično, da sem slednje delala jaz, Rok pa je prevzel ta težji del 🙂 Dan sva zaključila izmučena, oba naju je bolela roka, ampak izredno navdušena nad rezultatom. »Kot da bi stanovanju naredila tatoo,« se je pošalil Rok.
Zemljevid sveta je bilo treba še pobarvati
Naslednji dan naju je čakalo barvanje zemljevida. Za začetek bova pobarvala države, ki sva jih že obiskala. Izbrala sva neko živo barvo, a hkrati ne preveč vpijočo: temno rdeča tempera, raztopljena v vodi.
Zemljevid sveta na steni sva pobarvala kar s tempera barvami
Za države, kjer je bil samo eden izmed naju, sva izbrala nežno rumeno barvo – ravno pravo, da se jo malo vidi, hkrati pa jo lahko prebarvava, ko se bova skupaj odpravila tja. Za konec nama je ostala še Slovenija. Katero barvo izbrati? »Zeleno! To je barva naše reprezentance, pa še izstopala bo iz zemljevida!« je bil moj predlog. Rok se ni strinjal: »Zelena ne paše k rdeči in rumeni, pobarvajva jo na črno, da se jo bo takoj opazilo.« »Ne, potem bo kot en grd zmazek na steni,« je bil moj odgovor. »Ok, pobarvaj na zeleno, če pa ne bo lepo, jo bom jutri prebarval s črno.« »Zmenjeno!« Vzela sem svetlo zeleno barvico in pobarvala našo majhno državico. Z mokrim čopičem sem barvo razmazala, da je dobila izgled, kot da bi bila pobarvana s tempero.
Ko sva vse pospravila nazaj na svoje mesto, sva se ozrla na najino umetnino. »Waaaw« … »Zakon!« Še mačka Liza je prilezla izpod odeje in navdušeno zamijavkala. Verjetno je bila bolj vesela, da je kavč spet na svojem mestu, kot pa nad čačkami na steni. 🙂
Zaključeno! Zemljevid sveta je na steni dnevne sobe!
