Talin (po estonsko TALLINN) je še tretja in zadnja prestolnica Baltskih držav, ki sem jo obiskala na poti iz Slovenije do Finske. Če sta bili Riga in Vilna dokaj ne-turistični, pa je Talin pravo nasprotje. Turistov mrgoli povsod! Nemci, Angleži, Rusi … Seveda, razlog je preprost: Talin s Helsinki povezujejo trajekti, ki Finski zaliv preplujejo v dobrih dveh urah. Tako je Talin dostikrat enodnevni izlet s Finske, turisti si pridejo na hitro pogledati mesto, Finci pa pridejo po poceni nakupih. Ali pa je Talin samo ena izmed postojank kakšne gigantske križarske ladje na poti v ali iz Sankt Petersburga.
Poleg tega je Talin tudi že veliko bolj podoben Finski, kot pa Litvi in Latviji. Estonija je bogatejša država, cene so višje, predvsem pa je jezik drugačen! Nič več čšž-jev, ampak tiste tipične finske podvojene črke in dolge besede. Ko sem se pogovarjala z neko Finko, mi je razložila, da se Finci in Estonci med seboj razumejo brez večjih težav. Skoraj tako kot mi in Hrvati!
Talin – znamenitosti
Ok, ampak pojdimo nazaj v Talin. Kaj sem tam počela in kaj sem si pogledala? Vedeti je treba, da je bil Talin zame vmesna postaja na poti iz Rige do Helsinkov. Iz Rige sem prišla z avtobusom v dopoldanskih urah, trajekt pa je iz Talina izplul pozno popoldne. Vmesni čas pa sem izkoristila za sprehod skozi staro mestno jedro.
Morska vrata (Suur Rannavärav)
V staro mestno jedro sem vstopila skozi “Morska vrata” (Great Coastal gate ali Suur Rannavärav po estonsko). Ta severna mestna vrata, so bila zgrajena, da so pozdravila in impresionirala obiskovalce z morja. Tik ob vratih pa stoji Stolp debele Margarete (Paks Margareeta), ki je pripomogel k veličastnosti mestnih brat. Stolp je dokaj nizek, premer pa ima kar 82m! Tako res daje vtis debelosti, mogočnosti in neprebojnosti. Naj samo omenim, da so zidovi debeli kar 5m!
Vrata Viru (Viru värav)
Na drugi strani mestnega jedra so mestna vrata Viru. Mestna vrata Viru so bila deloma porušena, ko širili cesto in vhod v mestno jedro. Ohranila pa sta se stranska stebra, ki sta stala poleg mestnih vrat. Poleg njiju stoji pa še bastijon, velik, debel obrambni stolp, ki je služil za obrambno mesta pred morebitnimi napadalci.
Srednjeveški center mesta Talin
Staro mesto je polno nekih ulic in uličic z vrstnimi hišami, ki izgledajo, kot da so to hiše za lutke. Res, prav pravljične so. In skoraj vsaka hiša ima neko zgodbo. Na primer v srednjem veku je vsak ceh (združenje obrtnikov) imel svojo stavbo. Ločevali so se glede na kipe, reliefe in napise na fasadi.
Cerkve v Talinu
Tekom sprehoda, sem si ogledala še nekaj cerkva. Zanimivo je, ker se tu mešajo različne veje krščanstva: ruska pravoslavna cerkev, rimsko katoliška cerkev in več variacij protestantskih cerkva. Zelo lepa je ruska katedrala Sv. Aleksanda Nevskega. Sicer dokaj majhna cerkev, s tipično pravoslavno notranjostjo: načičkana, odišavljena in vsa v soju sveč. Najbolj znana talinska cerkev je cerkev Sv. Olafa, ki jo trenutno uporabljajo baptisti (veja protestantizma) in ima značilno protestantsko pusto notranjost. Ena redkih katoliških cerkva pa je Katedrala sv. Petra in Pavla z zelo preprosto zunanjostjo.
Grad Toompea (Toompea loss)
Moja končna destinacija sprehoda v Talinu je bil grad Toompea, ki se dviga na istoimenskem griču. Zgrajen je bil nekje v 15. stoletju in je tekom zgodovine služil kot sedež trenutnim vladarjem tega območja. Danes je tu sedež estonskega parlamenta, ki je bil dograjen v 1920 v ekspresionističnem stilu. Še vedno pa so okoli te dokaj nove stavbe ostanki srednjeveškega gradu. En tak “ostanek” je stolp Pikk Hermann, ali Visoki Herman, ki je visok 45m. Na samem vrhu stolpa pa plapola estonska zastava in je simbol estonske samostojnosti.
Po dveh tednih potovanja preko Berlina, Vilne, Rige in danes Talina, sem se pozno popoldan končno vkrcala na ladjo za Helsinke, kjer bom spet videla Roka. V Helsinkih namreč opravlja svojo 3-mesečno arhitekturno prakso. Še dobri dve uri in bom stopila na finska tla!