Svetovni dan mladih je razdeljen na dva dela: prvi teden se imenuje “dnevi po škofijah”, kjer udeležence razpršijo po različnih mestih po celi državi, da lahko spoznavajo lokalno kulturo in se družijo z domačini, drugi del pa se dogaja v mestu, ki gosti SDM (Svetovni dan mladih) in tam se potem zberejo vsi udeleženci. Naša skupina (približno 20 ljudi) je bila dodeljena v mesto Wollongong, ki se nahaja približno 100km južno od Sydney-a in ima slovensko župnijo in slovenski klub, ki združuje slovenske izseljence iz okolice. Za nas so ta teden skrbeli avstralski Slovenci: ponudili so nam prenočišče, organizirali izlete, skupne večere … in skrbeli za nas, kot za lastne otroke 🙂 Čudovit je tale Wollongong: izleti v okolici so izredno lepi, Slovenci pa noro prijazni.
Wollongong: izleti v okolici
Avstralski Slovenci se za nas zelo potrudili in nas na svoj račun peljali tudi na nekaj izletov v okolici. Wollongong ima odlično lego, saj je blizu morja, torej najdemo tam lepe plaže, pa tudi klife. Zaledje pa je zeleno in gričevnato, tako da veliko možnosti tudi za izlete, krajše trekinge, v bližini je tudi vinorodno območje … v glavnem “ni da ni” tale Wollongong: izleti so tako zanimivi in raznoliki, da tudi po 10 dneh nisva še videla vsega.
- Mt. Keira – bližnji hriba oz. razgledna točka
- Illawara Fly Top Tree Walk park, kjer so mostički speljani skozi krošnje dreves
- Kiama Blowhole – to je dejansko luknja v klifu, skozi katero butajo valovi, da zgleda kot kakšen gejzir
- Degustacija vin v Crooked River Wines
- Samostan Jamberoo Abbey
- Smiths Hill Fort je razgledna točka nad Wollongongom in nekdanja utrdba, ki je branila Wollongonško pristanišče pred napadi Rusov ob koncu 19. stoletja. Rok pravi, da je to najbolj romantičen kraj na svetu 🙂
Slovenci v Wollongongu
Po približno 10 dneh druženja z avstralskimi Slovenci smo ugotovili: da se slovenskih korenin večinoma zaveda le starejša generacija (50+), mlajša generacija (npr. naše starosti) je že čisto avstralska: ne znajo slovensko in jim Slovenija ni domovina. Za njih je dom Avstralija, Slovenija pa je domovina njihovih prednikov, ki jo sicer spoštujejo, a nimajo do nje nobene prave navezanosti. Za tiste, ki pa se še počutijo Slovence, pa je vse v zvezi z rodno državo izrednega pomena. Tako so tudi zelo veseli našega obiska, ves čas nam razlagajo, kje v Sloveniji imajo sorodnike, kje so že bili, kateri slavni Slovenci so jih obiskali v tu Avstraliji … zelo radi poslušajo slovensko glasbo (predvsem narodnozabavno, pa seveda himno), po klubu so obešene slike Bleda, Pirana, slovenske zastave … Bi rekla, da so bolj zavedni Slovenci, kot smo mi 🙂
Aktivnosti za Slovence v Wollongongu
Kaj smo še počeli v času našega obiska: v slovenskem klubu smo se družili, peli slovenske pesmi, igrali biljard, remi, tarok … Tudi vsaka gostiteljska družina posebaj se je nenormalno potrudila za svoje goste. Midva sva bila dodeljena zakoncema Nadji in Stanku Vrh in ne bi si mogla želeti boljših gostiteljev!
Dobila sva vsak svojo sobo z zakonsko posteljo in lastno kopalnico. Nahranili so naju tako, da sva pokala po šivih; vsakič so naju za zajtrk vprašali, kaj bi jedla in midva sva vedno rekla: “Nekaj malega, jogurt na primer.” Ampak potem sva dobila umešana jajca, “french toast”, jogurt, sadje in še kaj. Pri večerji ni bilo nič drugače 🙂 Pa peljala sta naju v šoping in nama kupila nekaj kosov oblek avstralskih znamk Roxy, Quick Silver in Billabong, skupaj smo šli v kino gledat film Mama Mia, na več večerij v razne klube (kjer Rok ni smel s Stankom do igralnih avtomatov, ker še ni polnoleten :)) in za konec smo se odpeljali še do 300km oddaljenega glavnega mesta, Canberre, na obisk k njunemu sinu in na ogled glavnega mesta Avstralije.
Avstralske hiše iz kart
Med najinim obiskom v Wollongongu smo se s Stankom in Nadjo zapeljali tudi v na novo zgrajeno sosesko v bližini. Najina gostitelja sta se zanimala za gradnjo nove hiše. Sama soseska je na prvi pogled lepa, še bolj pa je zanimiv njihov postopek gradnje tipskih hiš. Če npr. nekdo želi na parceli zgraditi hišo, mu načrte nariše arhitekt ali pa jih izbere v katalogu enega izmed ponudnikov, ki hišo kasneje tudi zgradijo. Slednji načrti so tipski in nižje kvalitete. Pri nas v Sloveniji so ti katalogi v tiskani obliki, v Avstraliji pa namesto revije zgradijo kar po en primerek od vsake sprojektirane hiše. Kupec gre tako skozi to malo vasico popolnoma opremljenih hiš in si izbere svojo, jo plača, čez slaba dva meseca pa že živi v njej!
Druga stvar je način gradnje – skeletna gradnja v lesu. Njihove stene so posledično debele približno 10-15 cm in brez posebnega ogrevanja. Zasteklitev je povsod enoslojna, radiatorji ne obstajajo. Vse rešuje klima, naravna in umetna 🙂 Kljub enostavni in hitri gradnji pa je gradnja hiše še vedno draga, vsaj 2x dražja kot pri nas.
Tako lepo sva se imela v Wollongongu, da sva se kar težko poslovila. Seveda smo si obljubili, da se še srečamo, če ne v Avstraliji, pa v Sloveniji. Upam, da res še kdaj prideva, ker sva zaenkrat čisto navdušena nad Wollongongom in Avstralijo.
Opomba: leta 2015 sva se po 7 letih res vrnila v Avstralijo, na obisk k najinima gostiteljema in spet sta naju prekomerno postregla. A tokrat sva se obilnih zajtrkov in večerij v klubih z igralnimi avtomati veselila že vnaprej 🙂